Dunja ZUPANEC se je rodila 1976. leta v Mariboru. Z dramsko igro se je prvič srečala v srednji šoli v dramskem studiu. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je za svoje igralske dosežke prejela dve nagradi: leta 2000 Zlatolasko za vlogo lady Croom v uprizoritvi besedila Arkadija Toma Stopparda in leta 2001 študentsko Severjevo nagrado za vlogo Norca v Shakespearjevem Kralju Learu.

Sledila so leta, ko je Dunja Zupanec začela oblikovati svojo igralsko kariero in jo še zmeraj kreira v vseh slovenskih gledališčih in različnih odrskih projektih. Doslej je sodelovala z Dušanom Jovanovićem v Mestnem gledališču ljubljanskem in v SNG Drama Ljubljana. Nato je prišla na štajerski konec in odigrala dve predstavi v ptujskem gledališču v sodelovanju z režiserko Ivano Djilas. Tudi mariborski publiki se je predstavila v dveh vlogah, in sicer kot Madam de Tourvel v Nevarnih razmerjih in kot Meggie v Teh norih tenorjih. Medtem pa ni popolnoma zapustila slovenske prestolnice, ko je dobila vlogo v predstavi Iskanje izgubljenega časa in takrat, ko jo je k sodelovanju povabil priznan režiser Dragan Živadinov. Ena njenih zadnjih stvaritev je tudi vloga Sonje v Klementovem padcu Draga Jančarja pod režisersko taktirko Jake Ivanca.

Boris KOS se je rodil 1973. leta v Ljubljani in diplomiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Sodeluje v različnih slovenskih gledališčih ( SNG Drama Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj, Gledališče Koper) in hkrati dela v neinstitucionalnih projektih tako doma ( Plesni teater Ljubljana, Cankarjev dom, MUKI) kot tudi v tujini ( Italija). Loteval se je različnih žanrov, od otroških in mladinskih iger (Dahl: Gregorjevo čudežno zdravilo, Hauff: Mali Muk, Nordqvist: Petelin Caruzo …), prek avtorskih projektov  ( Zastrti krik Madame Blavatsky, Oddaljeni pogled …), klasičnih (Marlowe: Edvard II, Molière: Šola za žene, Musset: Lorenzaccio …) in sodobnih besedil (Jančar: Klementov padec, Vinterberg: Praznovanje, Eco: Ime rože …), pa vse do glasbenih muzikalov ( Adamič: Sneguljčica, Festival Ljubljana in SNG Opera in balet, Dekleva: Mi se ne damo, Prešernovo gledališče Kranj) ter plesnih predstav. Igral je tudi v filmu Poker, ki ga je režiral Vinci Vouge Anžlovar, in v različnih slovenskih televizijskih nadaljevankah.

Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je leta 2005 igral v diplomski predstavi Za zaprtimi vrati (Jean-Paul Sartre) pod mentorskim vodstvom režiserja Dušana Mlakarja in igralke Jožice Avbelj. Že med Akademijo je leta 2003 igral v predstavi Arzen in stare čipke, ki jo je v Gledališču Koper režiral Boris Cavazza. Klemen Mauhler je dvakrat nastopal tudi v SNG Drama Ljubljana, in sicer v predstavah Edvard II. v režiji Diega de Breae in Katarina, pav in jezuit v režiji Janeza Pipana. Imel je še dve manjši vlogi v filmih Na planincah in Ljubljana je ljubljena.