JERNEJ - NEJC, bister osmošolec

MAMA, njegova mama

MOŽICELJ, majhen, debel, star mož v dolgem črnem plašču

1.

Jutro. Jernej, v nadaljevanju Nejc, se prebudi na dveh večnamenskih lesenih zabojih, ki bosta predstavljala posteljo, stola, klopco v parku ter druge namišljene scene znotraj prizorov, predvsem med Možicljem in Nejcem.

NEJC

Shit. Jueph, ko bi lahko še spal in tako vsaj malo pozabil na svoje probleme. Zdaj pa spet v šolo, in tam bom seveda srečal Tadeja, s katerim sva bila včasih najboljša prijatelja, preden sva se na smrt skregala. Učitelja matematike in razredničarko pa najraje ne bi nikoli več videl. Oba sta bila krivična do mene. In potem je tu še moja mama s svojim vedno kislim obrazom in nenehnimi pridigami! Zakaj se vse to dogaja ravno meni?

MAMA

Pripravila sem ti zajtrk. Glej, da boš vse pojedel … A, naš mladi pubertetnik ima nov mozoljček! (se ga hoče dotakniti, ampak on se odmakne)

NEJC (tleskne z rokami in zamrzne mamo)

Nisem noben pubertetnik, ampak osmošolec, torej skoraj odrasla oseba, in bom kmalu star 15 let. Če ji povem, kaj si v resnici mislim, bo spet eksplodirala. Spet bo užaljena, mogoče se bo celo razjokala in mi začela pripovedovat že neštetokrat povedano zgodbo o tem, kako se mora zaradi mene … (pokaže z roko na mamo)

.........

Celotno besedilo